Koncert v begunskem centru vič

Lep pozdrav!

Z veseljem vas obveščamo, da se bo v nedeljo, 12. maja, v begunskem centru Vič v Ljubljani zgodil solidarnostni koncert z naslovom "Deseta obletnica začasnosti...i kapak!".

Namen koncerta je opozoriti javnost na desetletno agonijo bosanskih beguncev v Sloveniji, ki so leta 1992 namesto statusa beguncev prejeli (neobstoječ) status začasnega zatočišča, od takrat pa se njihovi življenjski pogoji samo še zaostruejo. Pridite in izrazite svoje nestrinjanje s politiko izključevanja in ignorance!

V priponki najdete še dodatne informacije. 

B.


DESETA OBLETNICA ZAČASNOSTI . . . I KAPAK!

Le nekaj kilometrov od centra Ljubljane, na njenem robu, v Centru za osebe z začasnim zatočiščem, živijo otroci, žene in možje, ki jim je Slovenija že deset let usoda. Gre za naše sosede, ki jim je usojeno živeti med nami, pa vendar jim nikoli ni bila priznana pravica, da bi  bili del naše skupnosti, usode in cilja, ki je Slovenija, Evropa in Svet.

V begunskem centru na Viču (ki to ni) živi 250 ljudi, ki so že pred desetimi leti zbežali pred vojno iz Bosne in Hercegovine. Država Slovenija jim je, tako kot vsem ostalim beguncem, v skladu s predstavo o naciji kot etnično čistem teritoriju, nasilno homogenizirani organski skupnosti, podelila v mednarodnih pogodbah in listinah neobstoječ status začasnega zatočišča. Oseba z začasnim zatočiščem nima nikakršnih pravic do dela, socialne in zdravstvene varnosti. Nima možnosti, da bi se zaposlila, si poiskala stanovanje, dobila pravico do bivanja. V skladu s fantazmo o Sloveniji kot majhni očetnjavi, deželi etnicističnega izvora, zaprte identitete in razlikovalnega rasizma, so možje, žene in otroci, ki so zbežali pred vojno in smrtjo, ostali brez pravice do življenja. Državna administrativna politika jim je namenila preživetje v odvisnosti (od humaniterne pomoči), ponižanju, brezperspektivnosti. Oblast jim je priznala pravico do preživetja in ne do življenja.

Kljub tako rekoč nepresegljivim oviram, s katerimi je tem ljudem oblast skušala prepovedati življenje, so naši sosedje v centru na Viču razvili strategije, odnose in družbeno strukturo, s katerimi so si državi v brk vrnili dostojanstvo in celo zaživeli. Tako hodijo na »rekreacijo« (delo na črno), v šole in na fakultete, sklepajo prijateljstva in vezi znotraj in zunaj centra. Barake, v katerih morajo živeti, so si obnovili in uredili z lastnimi rokami in sredstvi (da država ne bi imela vzroka za njihovo nadaljnje poniževanje in izgon v uredbi sanitarne inšpekcije). Delajo, prijateljujejo, se ljubijo, skrbijo za otroke, v skladu s skromnimi resursi praznujejo in se zabavajo.

Danes se prebivalci centra na Viču soočajo z novo grožnjo. Državni in občinski birokrati, nosilci kapilarnega fašizma, so se odločili (seveda brez njih), da morajo do konca julija zapustiti center, ki je, kakršenkoli že je, postal njihov dom. Izbirajo lahko med vrnitvijo v BIH, ali pa si najdejo nastanitev v privatnih aranžmajih. Kako slednje storiti brez spremembe statusa, ki daje pravico do dela, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, jim seveda ne pove nihče (in jim tudi ne more). V ozadju takšne rešitve problema, očitno za oblast nezaželjenih oseb, stoji načrt, da se na mestu, kjer je sedaj center za osebe z začasnim zatočiščem, postavi nov center za tujce, prosilce za azil (centri za odstranjevanje tujcev bodo po tej shemi stali izven Ljubljane). Torej nov center za novo kategorijo izključenih, ki je nastala znotraj tehnologij državljanstva tukajšnje province Imperija, tukajšnje instance na kompleksni hierarhiji globalne oblasti.

Tisti, ki nam je življenje pred oblastjo in njenimi prerogativi, ki postavljamo pravice posameznikov in skupnosti pred interese državne in globalne oblasti, smo se zato odločili, da 12. maja 2002 v Centru za osebe z začasnim zatočiščem skupaj z otroci, možmi in ženami, ki tam bivajo, organiziramo solidarnostni koncert ob deseti obletnici začasnosti, ko je Slovenija postala njihova usoda in ko se je začelo njihovo življenje izključenih, drugorazrednih, pozabljenih. Namen tega koncerta je na prvem mestu dati tem ljudem besedo, jim omogočiti, da postanejo subjekt v procesih, ki se tičejo njihove sedanjosti in prihodnosti. Ob tem želimo zgraditi solidarnostno mrežo, ki se bo zavezala, da se bo njihov glas slišal in da se ne bosta realizirala nobena odločitev ali plan, ki ne bi izhajala iz njihovih želja in potreb.

S koncertom na Viču začenjamo gibanje novih javnih prostorov razpravljanja, upiranja in solidarnosti. To so prostori, ki so postavljeni na marginah, ki dajejo besedo tistim, ki jim jo oblast odvzema, ki naredi za vidno tisto, kar oblast potiska v pozabo. Gre za prostore, ki presegajo mehanizme in kategorije izključevanja, ločevanja, hierarhiziranja in neenakosti. So prostori, kjer se gradi družba od spodaj, ki temelji na afirmaciji pravic in na globalnem državljanstvu. V njihovem okviru želimo izdelati orodje, strategije in taktike, ki nam bodo omogočali učinkovito blokado procesov, ki postavljajo markacijsko črto med subjektom in objektom oblasti, sabotažo in subverzijo tehnologij subjektivacij, ki državljanstvo in pravice utemeljujejo na izključitvi in zanikanju pravic ter na izvoru, rasi, etnični pripadnosti ipd. Globalno državljanstvo, za katerega se borimo, ali bolje, ki ga hočemo in skušamo živeti, je vezano na cilj in usodo, neodvisno od porekla ter od tega, od kod državljani prihajajo. Zajema vse tiste, ki na nekem prostoru živijo in bivajo.

Vabljeni na koncert »Deseta obletnica začasnosti . . . I kapak!« v Centru za osebe z začasnim zatočiščem , ki se bo zgodil 12. maja 2002.

 

Program:

12.00 - začetek nogometnega turnirja

15.00 - začetek koncerta. Nastopajoči: Khons, Vali, Magnifico, Balcan Babau in folklorna skupina društva slovesko-bosanskega prijatelstva.

Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.

Kontaktni mejl: zapata@volja.net

Oglete so tudi plakat (velikost 709 KB): Plakat v PDF obliki


Ogleda vredno tudi:


E-mail: recinenato@aktiviraj-se.net

WWW: http://www.aktiviraj-se.net/recinenato/nenato.html